Abel Modic je slovenski glasbenik, aranžer in producent, ki združuje elemente klasične in elektronske glasbe. Po izobrazbi je klasični violist, svoje znanje pa nadgrajuje tudi na področju jazza in sodobne produkcije. Njegovo ustvarjanje temelji na povezovanju različnih glasbenih žanrov, saj pogosto združuje orkestralne zvoke z elektronskimi ritmi.
Lansko leto je imel pri projektu Red Bull Symphonic zelo imel pomembno vlogo aranžerja. Za simfonični orkester je pripravil orkestrske aranžmaje Umekovih elektronskih skladb, s čemer je omogočil edinstveno glasbeno izkušnjo, kjer se tehno glasba prepleta s klasičnim zvokom orkestra, sodeloval pa je tudi kot glasbenik na odru.
V zadnjem letu se je posvečal ustvarjanju svoje nove skladbe, ki je izšla ta vikend. Ob tej priložnosti smo se z njim ponovno srečali ter ga povprašali o njegovem ustvarjalnem procesu, navdihu in izzivih, s katerimi se je soočal pri tem projektu.
Kako je naslov tvoji skladbi in kakšen pomen ima?
Naslov je Apricus. Pri iskanju naslova sem iskal nekaj malo bolj nenavadnega, izhaja iz latinščine, pomen je v povezavi s soncem, kar se seveda tudi vidi v videospotu. Sem zelo “poleten človek”, rad imam poletje in sonca mi ni nikoli dovolj.
Vse se vedno začne z neko osnovno idejo
Apricus je res energetična skladba. Kakšen je bil tvoj miselni, ustvarjalni proces, od začetka do konca, ko je nastala skladba?
Od začetka do konca je res en dolg proces, sploh v tej situaciji, ko sem praktično vse naredil sam. Vse se vedno začne z neko osnovno idejo, v tem primeru je bila to melodija, ki jo slišimo čez celo skladbo. Potem pa iz te melodije naprej nadgrajuješ, pridobivaš ostale elemente... Pri meni je pa tako, da pri samem procesu rad skladbo za nekaj časa čisto odklopim, jo dam na stran, in potem čez par dni s svežimi ušesi spet začnem poslušati, začnem delo nadaljevati, in tako pridem do nekih čisto drugih idej. In dostikrat se zgodi, da gre skladba potem čisto v neko drugo smer, ampak to mi je všeč, ker hkrati to pomeni, da je delo dinamično in da vedno znova dobivaš neke nove ideje.
Ali imaš ponavadi kakšne elemente, ki te specifično inspirirajo, mogoče?
Mene je v tem projektu zelo inspirirala elektronska glasba, ker jo že od malega spremljam in sem velik fan. Kot inštrumentalist, violinist in kitarist sem imel to težnjo in željo, da bi svoje igranje združil z elektronsko glasbo. In to je v bistvu osnovna ideja skladbe, da se dva taka kontrastna svetova združi skupaj in je skladba res zelo energična, dinamična.
Ideja je kar naenkrat priletela v moje možgane in tako se je vse začelo
S čim pa ponavadi sploh začneš nov projekt - z melodijo, ritmom, ali mogoče kakšnim specifičnim zvokom?
V tem primeru sem začel z osnovno melodijo. Do nje sem prišel na en tak, v bistvu zelo spontan način. Bil je en dopoldan, poleti, lani, enkrat junija ali julija, bi rekel. Jaz sem pred kosilom samo majčkeno igral violino, spomnim se, da sem bil sestradan, krulilo mi je v želodcu. Ampak sem to melodijo začel igrati, ideja je kar naenkrat priletela v moje možgane in tako se je vse začelo. Potem se spomnim, da sem to posnel na rekorder od telefona in sem čisto pozabil na to. Čez dva meseca pa sem si potem spet to zavrtel, in sem si rekel: “aja, saj res, ta melodija, dajmo zdaj iz tega nekaj narediti”. Potem sem pa dejansko mikrofone priklopil, se lotil snemanja in takrat je pa steklo, takrat sem potem še na kitaro začel neke ideje dobivati. Tako, takrat se je odprlo.
Koliko časa ti v povprečju vzame tak projekt?
Za ta projekt ne pretiravam, če rečem, da mi je vzel eno leto. Ker, kot sem rekel, rad vmes dajem stvari na pavzo in se vmes ukvarjam z drugimi stvarmi, tudi žanrsko. Jaz se ukvarjam z veliko različnimi, dosti kontrastnimi stvarmi, ampak to jemljem kot nekaj pozitivnega, ker potem vse, kar delam, mi je zanimivo. Vsakič je nekaj novega, vsakič neke nove ideje odkrivam. In mislim, da je to pomembno, ne samo za glasbenike, ampak za vsakega artista, ker bo hkrati delal bolj kvalitetno, in hkrati bo njemu bolj zanimivo to, s čimer se bo ukvarjal.
Ali je mogoče kaj takega, kar bi ljudi pri vsem tem procesu presenetilo?
Ja, kar bi jih presenetilo, je to, koliko je v bistvu dela za enim takim projektom. V smislu, kako veliko enih stvari se je zdaj združilo v ti dve minuti in 45 sekund tega videospota. In moram reči, da nekdo, ki se ne bi toliko aktivno ukvarjal s tem, si ne bi znal točno predstavljati zdaj vsega, kar je za tem. V bistvu tudi kakšnih izzivov, težav, ki jih kot artist med procesom doživljaš, ko misliš, da to pa ne bo zdaj nikamor prišlo, kaj bo zdaj iz tega. Ampak potem se pa to vse nekako obrestuje, ko ti svoj projekt pokažeš javnosti, ker komaj čakaš, da ga boš predstavil ljudem. In takrat se pa vse prejšnje težave, ovire obrnejo v nekaj dobrega.
Red Bull Symphonic me je definitivno še dodatno inspiriral
Lansko leto si bil aranžer na projektu Red Bull Symphonic. Imaš mogoče kakšen specifičen spomin, ki ti je iz tega projekta ostal res pri srcu in se ti vtisnil v spomin?
Moj največji in najljubši spomin na Red Bull Symphonic je to neverjetno vzdušje, ki smo ga bili vsi na odru deležni. Bilo je res toliko ene energije v zraku, da kdorkoli je prišel na oder, ga je dobesedno dvignilo in je res lahko užival v nastopu. In moram reči, da sem že v procesu aranžiranja zelo užival, ko sem pisal aranžmaje za orkester čez poletje. Res ena pika na i pa je bil ta spektakel, ki smo ga bili tam deležni in je bilo res neverjetno. Red Bull Symphonic me je definitivno še dodatno inspiriral, v smislu dodajanja elementov, kombiniranja, igranja na prave inštrumente, vse to skupaj z elektronsko glasbo in je to res nekaj takega, kar mislim, da pritegne poslušalce.
Imaš kakšno zaključno misel?
Mislim, da je danes za vsakega artista najbolj važna ravno ta osnovna ideja, ob tej poplavi vsega, česar smo dan danes deležni, saj je vsak dan nekje 60 000 novih skladb objavljenih na platforme. In zato je res pomembna ta osnovna ideja, da bo to nekaj, kar bo pridobilo pozornost s strani poslušalcev, gledalcev, kogarkoli, ki bo prišel do tvojega izdelka.