Smučanje
Filip Flisar še vedno divje trenira. Te zanima zakaj?
Lastnik nekdaj najbolj opevanih smučarskih brk, kasneje tudi kosmati mož, spet besno premetava uteži, po vijugastih klancih pa poleti dirja s specialko. Pravi tudi, da še ni rekel zadnje smučarske!
Del te zgodbe
Kdo se ne bi spomnil na Filipa Flisarja, ko pomisli na najbolj drzno smučanje, lepo urejene brke ali pronicljiv štajerski humor… pa na odlično šunko, seveda! Ne le, da je Mariborčan v času svoje tekmovalne kariere krojil sam svetovni vrh smučarskega krosa, še ko je z reprezentančnimi tekmovanji nehal je bil na smučeh vztrajno glasen in opazen. Ali je mamino kosilo čez cel Maribor lovil na smučeh, z reaktivnim pogonom na hrbtu, ali pa je na Kaninu v stilu “Kdo se boji kosmatega moža” prehiteval pogumne rekreativce, ki so se mu poskušali upreti na njegovi prav posebi dirki Red Bull Samo Gas. Enkrat so se mu uprli tako dobro, da se je v žaru borbe celo poškodoval.
Z reaktivnim pogonom je lovil mamino kosilo
2 min
Filip Flisar Jetpack 2.0
When late for your mother's lunch...
Kasneje je malo skočil s smuči in začel prodajati svojo šunko. Pohorsko šunko. Ime ji je dala izjava iz leta 2015, ko je novinarki po zmagi na svetovnem prvenstvu zatrdil, da so vsega krive prav dobro trenirane pohorske šunke in se potrepljal po svojih močnih stegnih.
Ni še rekel zadnje smučarske!
Filip je danes še vedno ogromno na smučeh. Tekmuje sicer ne več, a se med drugim loteva raznih aktivnosti s proizvajalcem smučarskih raket iz Begunj - Elanom, pa seveda z Red Bullom. Zadnje čase je še posebej aktiven, celo resnega suhega treninga se je ponovno lotil, in malce smo morali podrezati z vprašanji. Zakaj, Filip?
“Glej, ko vrhunski tekmovalec enkrat neha s tekmami in rednim treningom, je sila nevarno, da se telo ne bo dobro odzvalo. Če si imel med kariero poškodbe, in praktično vsi smo jih imeli, se posledice lahko hitro pokažejo, če trening odrežeš čez noč. Fizična pripravljenost kompenzira marsikaj kar si pridelal med kariero, zato se je treba prilagoditi na lagodnejše življenje. Počasi in z nadaljevanjem treninga. Potem enkrat lahko bolj izprežeš, uživaš… in se žal tudi rediš. Ja, kar naenkrat imaš 120 kilogramov.”
Filip Flisar v času vrhunske tekmovalne kariere
© Samo Vidic
Pri Filipu je jasno, da brez treninga tako ali tako ne more. Vedno je pripravljen na nove izzive, smuči še zdaleč ne misli postaviti v kot. Še posebej, ko se bliža zima, se hoče spraviti v formo. Pravi, da je njegova motivacija absolutno dobra pripravljenost za kake nore projekte. Idej mu ne zmanjka.
“Motivacija? No, vsega tega matranja sigurno ne delam za na plažo, haha. Če bi hotel samo to, bi hodil v klasičen fitnes. Ampak jaz vseeno delam na konkretni moči. S prostimi utežmi, ker je to po moje najboljše. Ciljano treniram celo telo, še posebej tudi jedro telesa.”
Je pa trening rutino vseeno spremenil in danes trenira drugače kot v času kariere.
“Predvsem ni vse podrejeno tekmovalni sezoni in maksimalni učinkovitosti na dirkah. Zdaj recimo veliko več delam tudi na zgornjem delu telesa. Rok še nikoli nisem imel tako močnih. Prihajajo namreč projekti, kjer bom rabil tudi to. Kot sem že rekel, prisegam na proste uteži, ampak ne malo po domače, ker tako hitro narediš več škode kot koristi. Treba je delati po skrbno sestavljenem planu. Res hočem biti hudo pripravljen in zgolj kolateralno še lepo grajen.”
No, vsega tega sigurno ne delam za na plažo!
A še tako dober trening z utežmi ene stvari ne reši. Telesno težo s trenirano mišično maso prej povečaš, kot izgubiš. Za izgubo teže je potrebno tudi stopiti odvečne maščobe. Filip je bil kot tekmovalec vedno pravi "ded", močan in hiter, a ko je malo izpregel in užival v promociji šunke, telo ni reagiralo povsem po njegovih željah.
“Za izgubo kil, ki so se po koncu tekmovalne kariere, milo rečeno, počasi vtihotapile v moje telo, sem se lotil kolesa. No, kolo sem vedno rad fural, bmx pa gorsko, a zdaj vozim tudi cestno kolo! Čisto zares, na dolge razdalje, ker to je tisto, kar topi kilograme. Specialka res leti in to mi je noro všeč. Gorsko kolo tu ni dobra izbira, vsaj zame. Ne predstavljam si, da bi na gorcu delal neke dolge ture s ful vzponi in to relativno počasi. Gorsko kolo je za trejle, za dolge in naporne ture je cestno kolo zakon. Do tega prideš z leti, haha.”
O prihajajočih projektih, ki jih bežno omeni, ne želi govoriti. Menda še nič ni tako blizu, da bi o tem razglabljal.
“Prihajajo zanimive reči. Zabavne, atraktivne in drzne. Točno take, ki jih imam rad in se veselim, da še zdaleč nisem za v odpis. Ko bo čas za to, bom že povedal kaj tuhtam, do takrat pa vsi skupaj uživajmo na snegu, tam kjer ga sploh kaj je.”
Del te zgodbe
