Kar 1.600 tekmovalcev se je prijavilo na deveto izvedbo legendarne dirke s kolesi pony - iz Kranjske Gore na naš najvišji prelaz. Startno številko jih je na koncu prevzelo rekordnih 1.490, na vrhu pa sta bila najboljša dva - Martin Hock pri moških in Laura Šimenc pri ženskah. Laura ima tako v žepu že pet zmag na tem tekmovanju in tudi nov rekord, za Martina je bila to prva.
Dobrih 13 kilometrov proge, 801 višinski meter, 24 zloglasnih vršiških serpentin, 20-palčna kolesa brez prestav iz šestdesetih, sedemdestih, osemdesetih… Pa skoraj 1.500 parov močnih nog - recept za vrhunsko dirko in dogodek. Red Bull Goni Pony je tudi devetič navdušil.
V odsotnosti zmagovalca zadnjih treh tekem in rekorderja tega vzpona Luke Kovačiča (39:39), je moška zmaga tokrat odšla v Avstrijo. Martin Hock je za vzpon na Vršič porabil 44 minut in 20 sekund, na startni črti dogodka pa tokrat stal petič. Lani je bil četrti.
Je pa časovni rekord letos padel pri ženskah. Laura Šimenc je posekala kar svojega iz leta 2020, saj je bila tokrat s 44 minutami in 55 sekundami za 53 sekund hitrejša od sebe pred dvemi leti. Hkrati je bila le 35 sekund počasnejša od najboljšega moškega in je zasedla 4. mesto med vsemi udeleženci. Na koncu je celo šprintala za drugo skupno mesto, a se ji je to potem izmuznilo za 9 sekund, tretje pa le za 1 samo sekundo.
“Vsako leto sem malo boljša, razen, če imam kakšno nezgodo vmes, kot lani (smeh). Fino je, ker pravzaprav hočem biti vsako leto hitrejša! Letos sva s fantom definirala, da imam še rezerve, da bi morala iti hitreje v prvem delu, ker sotekmovalce potem vedno lovim, ampak tudi tokrat to ni uspelo, ker mi jih je kakih deset že ušlo po ravnini in sem si rekla, da jaz pa ne morem tako zelo mlinčkat mimo Jasne. Ampak glede na to, da sploh nisem povsem zdrava, imam očitno še kako sekundo rezerve za naslednje leto.”
Tudi zmagovalec ni skrival veselja ob zmagi. Lanski leseni medalji je tokrat dodal kar najmočnejši lesk.
“Kolesarim za hobi, Red Bull Goni Pony pa je eden od dogodkov, ki me pritegnejo vsako leto. Seveda sem zelo vesel zmage in drugo leto jo pridem obraniti. Nasvet za dober rezultat? Hja, preprosto, veliko kolesariti in še več kolesariti v hrib.”
Vreme je sprva ubogalo pesimistične napovedi in s temnimi oblaki malce grozilo, a za čas tekmovanja se je le nasmehnilo in pripomoglo k odličnemu vzdušju in super tekmi. Poleg tekmovalnega je bilo v zraku spet odlično retro vzdušje, ki ta dogodek naredi nekaj res posebnega med kolesarskimi tekmovanji.
Naslednje leto se bo ponyje na Vršič gonilo že desetič.
